Stric Vanja je drama, ki prikazuje življenje na podeželskem posestvu, kjer se liki soočajo z neizpolnjenimi sanjami, razočaranjem in občutkom zapravljene energije. V ospredju so stric Vanja, njegova nečakinja Sonja, profesor Serebrjakov in lepa Jelena, katerih odnosi razkrivajo ljubezenske napetosti, zavist ter vprašanja o smislu dela in življenja. Drama je tiha a čustveno močna pripoved o človeški nemoči, hrepenenju in vztrajanju kljub razočaranju.
Dramsko besedilo Striček Vanja je Anton Pavlovič Čehov (1860–1904) napisal in prvič uprizoril pred skoraj stotridesetimi leti, a ima človek, ki jo danes prebere ali gleda na odru, občutek, da je bila napisana zdaj, ta trenutek, ko vsi živimo v zelo majavih časih. V naše duše, predvsem pa v duše mladih ljudi, se je vselil nepovabljen gost: nihilizem. Za tega razdiralca vsakršnih upov na boljše dni je značilno vsaj dvoje: pomanjkanje smisla in cilja v življenju ter nenazadnje odsotnost vsakršnega odgovora na vprašanje zakaj. Zakaj nekaj počnem, zakaj delam in sploh zakaj živim. O tem in znotraj tega začaranega kroga živijo in delujejo osebe v Čehovih dialogih. Obenem se zapletajo v ljubezenske zaplete, ki so jalovo početje, saj se izkaže, da vsak ljubi napačno osebo. V Stričku Vanji se vzporedno, kot nekakšna rdeča nit, pojavlja tema uničevanja našega planeta in našega ekosistema. Drama, ki z veliko krutostjo in absurdnostjo posega v dušo sodobnega človeka.