Prvomajska kresovanja so skozi desetletja postala več kot le obeležje praznika dela. Nekoč predvsem simbol delavskega boja za pravičnejše pogoje, dostojanstvo in socialne pravice, danes ohranjajo predvsem duh povezanosti, druženja in skupnosti.
Ob plamenih kresov se zato ne zbirajo le generacije, ki se še spominjajo nekdanjih prvomajskih praznovanj, temveč tudi mladi in družine, ki v teh večerih prepoznavajo priložnost za srečanje, pogovor in skupno preživljanje časa. Tradicija, ki je nekoč nosila močno družbeno in delavsko sporočilo, danes živi predvsem skozi glasbo, prijateljska srečanja ter občutek pripadnosti domačemu kraju.
Kljub spreminjanju časa pa prvomajski kresovi ostajajo pomemben simbol. Simbol spoštovanja do dela, ljudi in vrednot solidarnosti, ki tudi v sodobnem času povezujejo lokalne skupnosti.